Za Ljubljano

LJUBLJANA – PRIJAZNA ZA VSE

 

Spoštovane volivke in volivci,

 

Ljubljana je prestolnica, ki je v preteklih letih doživela veliko vizualno preobrazbo. Ima zgledno urejen strogi center. Umestila se je na svetovni zemljevid turističnih znamenitosti in dobila naziv zelene prestolnice Evrope. To so dosežki vredni pohvale. Vendar pa tekmovanje za neobstoječ naziv najlepšega mesta na svetu v mnogočem postaja brezploden. Pravo vprašanje je – kako lahko postane Ljubljana prijazno mesto, mesto, ki se v resnici odziva na potrebe svojih prebivalcev?

Kot Ljubljančan in aktiven član Mestnega sveta občine Ljubljana opažam, da je po vseh gradbenih posegih in ureditvah ostalo še veliko okoliščin, pa tudi ovir, ki Ljubljančankam in Ljubljančanom življenja v prestolnici v resnici ne lajšajo. Prebivalce centra moti otežena dostopnost do njihovih domov, bučnost centra zaradi masovnega turizma, slaba prometna pretočnost. Še več pritožb o nerešenih in preslišanih prošnjah pa slišim iz tistih četrtnih skupnosti, ki so v vseh teh letih bile deležne bistveno premalo investicij oz. posegov, ki bi doprinesli k večji kakovosti njihovega življenja. Pri tem mislim na protipoplavno varnost, varno prometno infrastrukturo, urejeno kanalizacijo, učinkovit potniški promet – zelo osnove stvari.  

Zavzel se bom, da se bodo investicije v infrastrukturo veliko bolj usmerjale tja, kjer jih je do zdaj primanjkovalo – v četrtne skupnosti izven središča mesta. Mesto mora zadihati kot celota in potrebuje jasne cilje, ki odgovarjajo na celostne izzive. Posebej moramo biti pozorni na potrebe naših starejših someščanov in probleme mladih. Temu v našem programu posvečamo posebno pozornost.

Da bi izzivom bili kos, pa moramo sodelovati veliko bolj tesno kot je to praksa sedaj. Predvsem četrtne skupnosti morajo dobiti mnogo več avtonomije in soodločanja o porabi proračuna. Ena izmed mojih ključnih obljub je prav transparentno vodenje proračuna občine Ljubljana ter preudarno upravljanje z mestnim premoženjem, s katerim razpolagajo javna podjetja.

Spoštovani someščani! Vse življenje živim v Ljubljani. Ljubljana je vaš in moj dom. Skupaj z vami bi ga želel narediti bolj prijaznega do nas vseh. Prepričan sem, da so moje vodstvene izkušnje v javni in državni upravi ter delo v Državnem zboru in Mestnem svetu dobro izhodišče za funkcijo župana Ljubljane. Sem človek dialoga, transparentnosti in solidarnosti. Ob meni je ekipa, ki skupaj z mano verjame v cilje, o katerih pišemo na teh straneh. Sodelovanje se začne z vašim odhodom na volitve. Se vidimo!

     

 

                 Dr. Dragan Matić  

 

 

KLJUČNI CILJI NAŠEGA PROGRAMA:

 

  1. Proračun Mestne občine Ljubljana bo transparenten.

Osnovni temelj zagotavljanja zglednega ravnanja z mestnim premoženjem je preglednost pri finančnem načrtovanju proračuna, pri procesih javnega naročanja in predvsem pri izvajanju projektov ter upravljanjem z javnimi sredstvi. Zato bomo uvedli popolno transparentnost pri nadzoru in redno poročanje o poslovanju Javnega holdinga Ljubljana.

  1. Ljubljana bo postala mobilna prestolnica.

Načrtujemo uvedbo brezplačne uporabe mestnega potniškega prometa za prebivalce Ljubljane. Za mestne avtobuse bomo začrtali prednostne rumene vozne pasove od vseh vpadnic do centra. Naš cilj je skrajšanje potovalnega časa. To bomo dosegli z ukrepi kot so uvajanje novih LPP poti na podlagi analize obstoječih, pomlajevanje voznega parka LPP, uvedba dodatnih P+R postajališč na obrobju mesta, direktne avtobusne linije od P+R postajališč do središča mesta, aktiviranje železniških postaj in izgradnja garaž za kolesa.

  1. Ljubljana se bo enakomerno razvijala v vseh 17-ih četrtnih skupnostih.

Varna cestna infrastruktura z ustreznimi kolesarskimi in peš potmi v vseh predelih MOL je temelj za zagotavljanje varnosti in pretočnosti prometa. V času črpanja evropskih sredstev (do 2021) se bo kanalizacijsko in vodovodno omrežje uvedlo tudi na področjih, ki so sedaj izvzeta. Potrebno je urediti sistem parkiranja v tistih delih mesta, kjer je sedaj stanje kaotično in se prebivalce neupravičeno kaznuje s kaznimi oz. parkirnino. Urbanistični razvoj Ljubljane in spreminjanje prostorskih načrtov mora potekati v dialogu s prebivalci posameznih četrtnih skupnosti in nikoli na račun slabšanja kvalitete bivanja.

  1. Občani bomo soodločali o javnem interesu.

Najmanj 1% letnega proračuna za investicije bomo namenili za projekte, ki bodo predlagani s strani občanov v četrtnih skupnostih. Prednost bodo imeli projekti, ki povezujejo več četrtnih skupnosti. Občani morajo imeti možnost, da lahko soodločajo, katere investicije so v njihovi četrtni skupnosti prioriteta. Poleg okrepljenega sodelovanja s sveti četrtnih skupnosti bomo opravljali tudi redne ankete in po potrebi tudi referendume na ravni četrtnih skupnosti. Javni interes mora imeti prednost pred zasebnim, zlasti ko sprejemamo odločitve v zvezi s prostorskim načrtovanjem. MOL mora biti vedno aktivna pri reševanju razmer, ki so nesprejemljive za prebivalce Ljubljane.

  1. Za mlade in starejše bomo naredili več kot se je naredilo do sedaj.

Zavzeli se bomo za pričetek gradnje vsaj enega javnega doma za starejše občane v Ljubljani. Povečati bo potrebno kapacitete v negovalni bolnišnici in se zavzeti za ustanovitev geriatričnega rehabilitacijskega centra za osrednjo Slovenijo. Vzpostavili bomo sklad za subvencioniranje stanovanjskih prilagoditev za starejše. Mesto bo ponudilo komunalno opremljena zemljišča za gradnjo sosesk, v katerih bodo stanovanja prilagojena za starejše v kombinaciji s stanovanji za mlade. Posebno skrb bomo namenili stanovanjski problematiki mladih, zlasti v obliki ustanavljanja stanovanjskih zadrug.

 

1. KREPILI BOMO TRANSPARENTNOST, SODELOVANJE IN KAKOVOST ŽIVLJENJA V LJUBLJANI

 

TRANSPARENTNOST PRI UPRAVLJANJU MOL IN JAVNEGA HOLDINGA

Mestnemu svetu bomo povrnili politično vlogo, ki mu pritiče in ki jo je imel nekoč. Menimo, da avtokratsko vodenje mesta ni dobro, saj ne omogoča prave izmenjave mnenj in bogastva različnih pogledov. Zato se bomo močno zavzeli za demokratično vodenje MOL s polnokrvnim sodelovanjem mestnega sveta. Bistvo mestnega sveta je v njegovih različnih pogledih na projekte, za katere velja ključen kriterij –izboljšava kakovosti življenja v mestu za vse prebivalce. Vizija, strateški in poslovni cilji ter poslovanje JHL morajo biti javno dostopni in pregledni. Župan bo moral vsaj enkrat letno v skladu s statutom JHL mestnemu svetu MOL poročati posebej o vsakem podjetju v skupini in skupaj za javni holding. Mestnemu svetu mora biti na vpogled tudi mnenje nadzornega sveta JHL in revizijsko poročilo, mestni svetniki morajo imeti priložnost, da podajo svoje mnenje o rezultatih in načrtih JHL. Mestni svet mora odločati o tem, kdo so nadzorniki v nadzornem svetu JHL – do zdaj je to odločal kar župan sam. To kaže na podcenjevalen odnos do mestnega sveta občine Ljubljana, saj ta trenutno ne soodloča o nadzornikih JHL, za razliko od primestnih občin, kjer o nadzornikih odločajo občinski svetniki.

 

SODELOVANJE Z DRŽAVO BO PROAKTIVNO

Ljubljana lahko uresniči svoje razvojne potenciale le v sodelovanju z državo. Z ustreznimi resornimi ministrstvi mora uskladiti dolgoročni strateški razvojni sporazum za področja, ki so ključna tako za mesto in državo. Brez sodelovanja ne moremo realizirati velikih investicijskih projektov, kot so npr. poglobitev železnice v Ljubljani, povezava južnega in zahodnega železniškega tira (pri tem je potrebno zaobiti centralno železniško postajo), zgraditev sodobne železniške in avtobusne postaje, boljša povezava mesta z letališčem in dogovor o dolgoročni strategiji o javnem potniškem prometu v Ljubljani (uvedba tramvaja). V sodelovanju z državo bomo reševali tudi problematiko gradnje novih domov za starejše ter uvedbo celostne oskrbe na domu, na drugi strani pa je nujno reševati problematiko stanovanj za mlade.

 

NAJMANJ 1% PRORAČUNA MOL BOMO NAMENILI PROJEKTOM IN INICIATIVAM OBČANOV

Uvedli bomo princip, da bomo najmanj 1% letnega proračuna MOL namenili projektom četrtnih skupnosti. Sprejeti je potrebno odlok, ki bo jasno opredeljeval način sodelovanja četrtnih skupnosti z mestnim svetom in županom glede porabe dela sredstev za investicije v njihovem lokalnem okolju. V tem okviru bo občina nato pripravila razpis za projekte, na katerega se bodo prijavile četrtne skupnosti. Razpis bo vseboval natančna merila in kriterije, ki bodo transparentni in objavljeni dovolj zgodaj, da se bodo predlagatelji lahko ustrezno pripravili. Prednost bodo imeli projekti, ki povezujejo več četrtnih skupnosti ali rešujejo konkretne družbene izzive.

 

S SOCIALNIMI INOVACIJAMI BOMO SPODBUDILI SOLIDARNOST IN VKLJUČEVANJE BREZPOSELNIH

S spodbujanjem socialnih inovacij in socialnega podjetništva lahko pomagamo pri reševanju problemov za vse najbolj ogrožene socialne skupine v Ljubljani: za starejše in za (predvsem enostarševske) družine z otroki. Poleg podpore aktivnostim ljubljanskih humanitarnih organizacij bomo aktivirali projekt socialna franšiza, v katerem bomo skupaj z aktivnimi, socialno čutečimi, a brezposelnimi prebivalci Ljubljane pomagali vsem, ki so odvisni od pomoči drugih.

 

STANOVANJSKO ZADRUŽNIŠTVO KOT POT REŠEVANJA STANOVANJSKEGA PROBLEMA

Nadaljevali in razširili bomo prvi projekt Javnega stanovanjskega sklada MOL na področju zadružništva in aktivirali vlogo MOL pri alternativnih načinih reševanja stanovanjskega problema mladih. Uvedli bomo možnost da Javni stanovanjski sklad selektivno kupuje ugodna zemljišča za kasnejše projekte, mesto pa iz svojega fonda prenese na Javni stanovanjski sklad že obstoječa zazidljiva zemljišča. Najemniška stanovanja bodo imela najemnino, ki dejansko pokrije stroške. Demografskim izzivom starajoče se Ljubljane pa se bomo prilagodili z vzpostavitvijo sklada za subvencioniranje stanovanjskih prilagoditev za starejše in s tem razvijali starejšim prijazno okolje in infrastrukturo. Vzpostavili bomo tudi ustrezne mreže oskrbovalnih stanovanj ter tako razvili sodobne oblike bivanja in sobivanja za starejše.

 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE BO TEMELJILO NA STROKOVNIH STALIŠČIH Z MNENJI IN PREDLOGI ČETRTNE SKUPNOSTI

Urbanistično načrtovanje mora poleg modernih strokovno arhitekturnih rešitev upoštevati tudi lokalne značilnosti ter potrebe in interes prebivalcev. Spreminjanje sosesk v smislu implementacije uspešnih tujih projektov ni vedno sprejemljivo. Ljubljana sedaj neredko izgublja svojo avtohtonost in kvaliteto bivanja ne le v centru, ampak tudi v ostalih delih (Rožna dolina). Nikoli pa pri spremembi prostorskih načrtov ne sme biti poslabšana varnost ljudi in premoženja. Ljubljančane bomo zato povabili k aktivnemu sodelovanju pri prostorskem načrtovanju (OPN in OPPN). Soseske se morajo razvijati po volji prebivalcev, od znotraj navzven v skladu s sprejetim OPPN, ki je predhodno do največje možne mere usklajen s prebivalci četrtnih skupnosti.

 

EKSPERTNA SKUPINA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ TURIZMA V LJUBLJANI

Ponosni smo na to, da je Ljubljana med najbolj priljubljenimi destinacijami v Evropi. Vendar mora turizem Ljubljano podpreti pri njenem strateškem razvoju: ne želimo, da turizem mesto socialno deformira in oddalji od meščanov, kot se dogaja v številnih velikih prestolnicah Evrope (npr. Barcelona, Pariz, Benetke). Zato bomo imenovali ekspertno skupino, ki bo poskrbela za trajnostni razvoj turizma v Ljubljani – na podlagi strategije, ki bo privabljala ozaveščene turiste, ki cenijo varnost, pitno vodo, kreativni utrip mesta, naravo, kakovostno kulturno ponudbo in kulturno dediščino mesta. V turistično ponudbo je potrebno vključiti turistične znamenitosti ljubljanskega zaledja – z namenom razbremenitve mesta v luči čedalje bolj masovnega turizma.

 

SODELOVANJE Z OBČANI IN NVO NA PODROČJU HUMANITARNOSTI IN PROSTOVOLJSTVA

Humanitarnost in prostovoljstvo sta posebni vrednoti. Mestna občina Ljubljana bo nosilka projekta »Postani družbeno koristen v Ljubljani in izboljšaj svoje zaposlitvene kompetence«. V sodelovanju s centri za socialno delo in zavodom za zaposlovanje bomo proaktivni pri vključevanju brezposelnih, ki na trgu dela ne uspejo najti primerne zaposlitve. Vzpodbujali bomo programe za pomoč ljudem v stiski, za preprečevanje revščine in programe za zdravo in kakovostno bivanje. Skozi izobraževalni program prostovoljstva bomo aktivirali mrežo izvajalcev/mentorjev pomoči na domu, predvsem za enočlanske družine (varstvo in skrb), za starejše in vse tiste, ki jih ogroža revščina. Projekt bo krepil povezanost, srčnost in socialni kapital mesta. V okviru projekta bodo tudi mlajši in aktivni upokojenci lahko pomagali pri podpori samostojnega življenja starejših upokojencev.

 

2. Z IZBOLJŠANJEM MOBILNOSTI BOMO ZAGOTOVILI DINAMIČNOST IN SPODBUDILI GOSPODARSKO AKTIVNOST

 

UVEDLI BOMO BREZPLAČEN JAVNI PREVOZ IN GA POSODOBILI

Načrtujemo uvedbo brezplačne uporabe mestnega potniškega prometa za vse prebivalce Ljubljane. Za mestne avtobuse bomo začrtali prednostne rumene vozne pasove od vseh vpadnic do centra. Naš osnovni cilj je skrajšanje potovalnega časa, to bomo dosegli z ukrepi, kot so: uvajanje novih LPP poti na podlagi analize obstoječih, pomlajevanje voznega parka LPP, uvedba dodatnih P+R postajališč na obrobju mesta, direktne avtobusne linije – rumeni pasovi od P+R do središča mesta, aktiviranje železniških postaj in izgradnja garaž za kolesa.

 

UVEDLI BOMO SODOBEN TRAMVAJSKI PROMET

Gre za sodobno rešitev, ki bo omogočila bistveno boljšo ureditev prometa na območju Ljubljane in njene širše okolice. Načrti za tramvaj v Ljubljani obstajajo že 20 let, predvidene so celo trase, zaščiteni koridorji gradnje in izdelane študije. Prvi liniji bi potekali v smeri Dunajska – Tržaška in Celovška – Moste. Kasneje bi se dodajalo še nove linije, med katerimi je ključnega pomena izvedba krožne povezovalne linije notranjega obroča. Sodoben tramvaj bo lahko kar najhitreje prevažal potnike v prometnih konicah, saj bo imel prednost v križiščih, pametna signalizacija mu bo prilagajala semaforizacijo križišč. Povezan bo s primestno železnico, tako bo na ta način mesto povezano s širšo regijo. Ključni vir financiranja za uvedbo tramvaja bodo evropski skladi.

 

NADGRADILI BOMO OBSTOJEČ SISTEM PARKIRNIH HIŠ IN P&R

Nadgradili bomo obstoječi P+R sistem okoli ljubljanskega obroča. Ponovno bomo ekspertne skupine strokovnjakov prosili za mnenje o graditvi garažne hiše pod Ljubljanskim gradom. Nismo naklonjeni parkirni hiši pod glavno ljubljansko tržnico kot je načrtovana sedaj – potrebno je sicer rešiti problem dostave dobaviteljev tržnice, za kupce pa je dovolj parkirnih mest v okolici. Podpreti je potrebno gradnjo parkirnih hiš v soseskah, kjer parkirišč kronično primanjkuje. Zavzemamo se za možnost souporabe električnega avtomobila na vseh sedežih četrtnih skupnosti.

 

ŠTEVILČNEJŠE IN BOLJ VARNE KOLESARSKE STEZE

S pomočjo odobrenih EU sredstev bomo širili omrežje kolesarskih stez v vseh četrtnih skupnostih. Za kolesarje bomo bolje poskrbeli tudi z zagotovitvijo varnih pogojev kolesarjenja pozimi (čiščenje kolesarskih poti). Z varnimi kolesarskimi potmi bomo Ljubljano povezali tudi s primestjem in s sosednjimi občinami.

 

ŽELEZNIŠKI PROMET BOMO UREDILI V SODELOVANJU Z DRŽAVO

Z državo bomo sodelovali pri prenovi ter izgradnji mestnih železniških postaj. Izgradnja železniške obvoznice z juga proti zahodu mimo centralne železniške postaje je prioriteta tako za mesto kot za državo. Brez vzajemnega strateškega načrtovanja tega projekta ne bomo mogli uresničiti, izničil pa se bi tudi efekt pretočnosti bodočega drugega tira. Sodelovanje z državo bo obsegalo tudi pospeševanje projekta integrirane vozovnice, s čimer bi lahko Ljubljano dodatno razbremenili vsakodnevnih prihodov avtomobilov.

 

LJUBLJANA BO PAMETNO MESTO

Uporaba platforme pametnega mesta bo omogočala Ljubljančanom, da bodo imeli pregled nad vsemi razpoložljivimi potovalnimi alternativami, nad neučinkovito uporabo energije v javnih ustanovah ter izgubami vode pri distribuciji. Ljubljana bo kot pametno mesto hkrati upravljala in nadzorovala sisteme za učinkovito upravljanje z energijo, mobilnostjo, okoljem, in prenosom informacij. Zaradi nove evropske paradigme »Projekt najvišje vrednosti« in »Sodelovanje« bomo lahko idejo o pametnem mestu realizirali v povezavi center – obrobje, MOL – država, MOL – druge občine, MOL – obmejne občine in MOL pametno mesto – pametna vas (ang. Smart City – Smart Village). Visok potencial je v možnosti razvoja sodobnih informacijsko-komunikacijskih rešitev, ki jih bomo omogočili z boljšim izkoriščanjem obstoječe infrastrukture in z izgradnjo pametnih omrežij.

 

REČNI PROMET JE MOGOČA ALTERNATIVA

Rečni promet se bo vključil v transportno alternativo povsod tam, kjer je to mogoče. Preučili bomo vzpostavitev mestnega prevoza po Ljubljanici, saj je to lahko najhitrejša pot do centra za prebivalce Fužin in Rakove jelše. Prevoz bi lahko potekal v dveh krogih: vzhodno in zahodno od zapornic na Poljanah in Grubarjevem prekopu, s prestopališči in vozlišči ob zapornicah (Mesarska in Ambrožev trg kot novi vozlišči).

 

3. CELOSTNI RAZVOJ LJUBLJANE IN NAŠI DOLGOROČNI IZZIVI

 

OSREDOTOČILI SE BOMO NA RAZVOJ PODJETNIŠTVA IN MEDNARODNI GOSPODARSKI PREBOJ PODJETIJ  

Vloga Tehnološkega parka Ljubljana ne sme biti omejena na zgolj upravljanje nepremičnin, pač pa mora omogočati storitve »mehkega pristanka« mladim tehnološkim podjetjem, kar bo olajšalo začetno proizvodnjo – po vzoru podjetniških pospeševalnikov in inkubatorjev. Omogočeni morajo biti opremljeni delovni prostori (angl. office sharespace, coworking), ki nudijo horizontalno povezovanje in mreženje. Pogoji za internacionalizacijo bodo vzpostavljeni tako, da bomo intenzivno navezovali gospodarske stike zlasti z mesti, s katerimi je Ljubljana sicer že povezana kot sestrsko mesto. Primer neizkoriščenega potenciala je mesto Cleveland (Ohio, ZDA), ki je drugo največje mesto Slovencev izven Slovenije in je lahko za slovenska podjetja s pomočjo lokalne gospodarske zbornice vstopna točka na trg ZDA.

 

GREENFIELD INVESTICIJE V LJUBLJANI

Določili bomo industrijsko območje, kjer bomo s pomočjo gospodarske diplomacije in ministrstva za gospodarstvo omogočili zeleno investicijo z vsaj 1000 novimi delovnimi mesti za Ljubljančane v naslednjih štirih letih z visoko dodano vrednostjo. Rešili bomo zaplet MOL, ki onemogoča izgradnjo trgovine IKEA, ki bo prinesla 400 delovnih mest.

 

PODPRLI BOMO OBRTNIŠTVO IN DRUŽINSKO PODJETNIŠTVO V MESTU IN OKOLICI

Ljubljana je prestolnica, v kateri je prisotno veliko mednarodnih družb, ki so pomembne za mednarodno poslovno vpetost Slovenije. Ob tem pa je potrebno poudariti, da sta družinsko podjetništvo in obrt v mestu in njeni okolici zelo pomemben in stabilen element gospodarske rasti. V dogovoru z Obrtno zbornico Slovenije bomo definirali ukrepe, ki lahko spodbudijo tisti del gospodarske rasti, ki je vezan na družinske podjetja.

 

V LJUBLJANI BOMO ZNANOST IN GOSPODARSTVO POVEZALI

Ustanovili bomo Pisarno za promocijo znanosti in inovativnosti, saj je Ljubljana z zaledjem znanosti, industrije ter pogojev za razvoj visokotehnološkega podjetništva idealen center za razvoj tovrstnih kompetenc. Povezave med univerzo in inštituti ter gospodarstvom na drugi strani je potrebno okrepiti ter tudi na tej podlagi poskrbeti za visokotehnološke, zelene investicije. Z aktivnim povezovanjem in ustvarjanjem t.i. tehnoloških mostov bomo mladim, kreativnim podjetniškim timom pomagali vzpostaviti stik s trgom, saj je to največji izziv za razvoj vsakega podjetnika. Po zgledu nekaterih tujih mest bomo preko naših povezav poskrbeli in opolnomočili podjetnike, da bodo zreli za delovanje na tujih trgih.

 

VLAGANJA V KULTURO BODO DOBILA NOVO USMERITEV

V statut MOL bomo vnesli t.i. obvezen umetniški delež, ki ga zakon občinam sedaj zgolj priporoča. Gre za obveznost, da se pri vsaki novogradnji ali prenovi javne stavbe 1% investicije nameni likovni opremi (slike, kipi, posebnosti v fasadi), kar bogati javni prostor ter ga kultivira. Investirali bomo v izboljšanje prostorskih pogojev in v novo opremo mestnih knjižnic, ob tem pa povečali delež za nakup knjižnega gradiva.

Pripravili bomo projekt odkrivanja kulturne dediščine v predmestjih Ljubljane ter izdali vodnike po skritih poteh izven ožjega mestnega jedra. Bistveno višja sredstva bomo zagotovili za nakup umetniških del, s katerimi bodo Mestni muzej in galerije oplemenitili zbirke, ki bodo na ogled v novi galeriji Cukrarna. Do nekaj let nazaj namreč MOL ni predvidela nobenih sredstev za odkupe, letos pa le pičlih 8.500 EUR.

Najmanj 5% iz naslova pobranih turističnih taks bomo namenili ljubljanskim nevladnim organizacijam s področja kulture. Tako bomo spodbudili njihovo delovanje in krepili vključevanje njihove produkcije v turistično ponudbo in promocijo našega mesta.

Vsem mladim v MOL bomo ob njihovem 18. rojstnem dnevu podarili vrednostno kartico v višini 200 EUR, ki jo bodo lahko v roku enega leta po lastni izbiri uporabili za nakup vstopnic ali abonmajev v okviru kulturne produkcije institucij MOL oz. programov NVO, ki jih (so)financira MOL.

 

LJUBLJANA BO MESTO ODPRTE IN MULTIKULTURNE DRUŽBE

Mestna občina bo nudila obsežnejšo podporo za delovanje organizacij narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne Republike Jugoslavije in s tem omogočala spodbujanje, razvoj in ohranitev njihovih narodnih, jezikovnih in kulturnih značilnosti.

Narodnim skupnostim bo tako omogočeno, da bodo lahko kontinuirano in programsko obsežneje predstavljali značilnosti svoje kulture, ki je drugačna od slovenske in s tem tudi predstavljali kulturno raznolikost Ljubljane. S tem bo omogočena primerjava in sodelovanje različnih kultur, ki v medkulturnem dialogu ustvarjajo bogatejšo družbo. Ljubljana mora kljub vzponu populizma in nacionalizma ostati med tistimi prestolnicami držav članic Evropske unije, ki gojijo strpnost ter sožitje občanov in občank, ki pripadajo različnim narodnim skupnostim, in ki ohranjajo kulturne in demokratične vrednote Evrope.

 

LJUBLJANA POTREBUJE LASTNE NEOPOREČNE ENERGETSKE VIRE

Poraba energije v Ljubljani bo naraščala, saj je to neposredno povezano z rastjo industrije po posameznih panogah – te pa v Ljubljani ni tako malo. Spodbujali bomo izgradnjo pametnih omrežij za učinkovitejšo porabo za upravljanje energije in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Mesto mora spodbujati industrijo k investicijam in izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti in vlaganjih v tehnologije, ki kot energent uporabljajo vodik. Podprli bomo zamenjavo in posodobitev javne razsvetljave (varčna, LED razsvetljava).

V sodelovanju z civilnimi iniciativami si bomo prizadevali rešiti problem električnih daljnovodov, saj raziskovalne študije kažejo na škodljive posledice za zdravje. Še posebno si bomo prizadevali, da v bližini električnih napeljav ne bomo gradili otroških vrtcev ali igrišč.

Nadaljevali bomo projekte energetske sanacije stavb v občinski lasti z namenom učinkovitejšega stroškovnega upravljanja.

 

LJUBLJANA BO CELOSTNO POSKRBELA ZA SVOJE STAREJŠE MEŠČANE

Glede na trend staranja prebivalstva bomo morali sprejeti določene ukrepe, ki so povezani s problematiko osamljenih starejših in vseh kronično bolnih, ki živijo sami in ne morejo skrbeti zase. Bistveno bomo kadrovsko in finančno okrepili službe, ki izvajajo storitev pomoči in oskrbe na domu, tako da bodo do nje prišli vsi, ki jo potrebujejo.

Povečati bo potrebno kapacitete v negovalni bolnišnici in ustanoviti geriatrični rehabilitacijski center za osrednjo Slovenijo. Bolni morajo ostajati v svojem okolju, da lahko ohranjajo tesen in pogost stik s svojci in prijatelji.

V prihodnjem mandatu se bomo zavzeli za pričetek gradnje vsaj enega javnega doma za starejše občane v Ljubljani, ki bo modernega tipa, v obliki razpršenih bivanjskih enot v naselju, kjer bodo tudi stanovanja za mlade.

 

GIBANJE IN REKREACIJA ZA ZDRAVE MEŠČANE

Mestu bomo zagotovili pokrit olimpijski plavalni bazen, ki bo v upravljanju javnega zavoda Šport in rekreacija in ne javno zasebnega partnerstva, ki ni našlo ustrezne rešitve. Takoj se bomo osredotočili na revitalizacijo Ilirije v povezavi z Zavodom Tivoli in izkoristili njuno bližino za vzpostavitev povezanih programov delovanja. Spodbudili bomo obnovo Plečnikovega stadiona in vzpostavili stanje, ki bo omogočalo varno rekreativno vadbo ali preživljanje kakovostnega prostega časa.

 

VZGOJA, VRTCI, OSNOVNO ŠOLSTVO

Dvignili bomo kvaliteto izvajanja programov predšolskega varstva v javnih vrtcih ter poiskali rešitev za večjo stroškovno učinkovitost. Nadaljevali bomo prenove in izgradnje vrtcev po načelu samooskrbe na področju prehrane, energije in ozelenitve stavb (po vzoru vrtca Polje).

Oblikovali bomo predlog o enotni in predpisani notranji evalvaciji vrtcev in šol ter uvedli obvezno spremljanje določenih kazalnikov, kjer bo še posebej v ospredju ničelna stopnja tolerance do nasilja nad otroki in do medvrstniškega nasilja. Rezultati evalvacij in ukrepi za izboljšanje pomanjkljivosti bodo morali biti javno dostopni na spletni strani posameznega zavoda.

 

4. NAŠI KLJUČNI UKREPI ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE V POSAMEZNIH ČETRTNIH SKUPNOSTIH

 

STATUTARNE SPREMEMBE

Močno bomo okrepili vpliv četrtnih skupnosti pri odločanju v mestnem svetu na način uvedbe participativnega proračuna in večjega soodločanja pri sprejemanju prostorskih načrtov.

 

PROSTORSKA UREDITEV

Aktivno in takoj se bomo lotili reševanja problematike neprimerne gostote pozidave (Rožna dolina, Koseze – Šiška, Bežigrad – Parmova ter Trnovo) ter neprimernega in nestrokovnega umeščanja kritičnih projektov v prostor, kot sta npr. distribucijski center v Zalogu in  zbiralnica kosovnih odpadkov v Šentvidu.

Ostali kritični projekti, ki jih bomo obravnavali prioritetno, so še: prenova tržnice in avtobusne in železniške (Center), Plečnikov stadion (Bežigrad) ter nerešena pravna ureditev lastništva funkcionalnih zemljišč (Šiška).

 

KOMUNALNA IN PROMETNA INFRASTRUKTURA TER UREDITEV PROMETA

Na področju prometa in mobilnosti so naši ključni cilji: razširitev podhoda Šmartinske ceste pod železnico, umiritev prometa na Njegoševi (Center); prometna ureditev kaotičnega stanja na in ob severni vpadnici (Šentvid); ureditev parkirišč pod Šmarno goro, gradnja obvozne ceste mimo Tacna (Šmarna gora).

Zagotovili bomo tudi: več kolesarskih stez (Črnuče); širitev mreže Bicikelj (Sostro, Šentvid); P&R (Šentvid); urejanje mirujočega prometa (Šiška, Trnovo, Bežigrad); nove „Shuttle“ linije (Vič, Koseze); nova železniška postajališča (Vič, Medno).

Rešili bomo problematiko kanalizacije v četrtnih skupnostih, kjer gospodinjstva še nimajo priklopa na omrežje (Sostro, Stanežiče, Šmarna gora, itd.).

 

DRUŽBENA IN SOCIALNA INFRASTRUKTURA

Podprli bomo ureditev površin na območjih: med FDV, EF, MORS in Srednjo gradbeno, geodetsko in okoljevarstveno šolo (Bežigrad); Izboljšali bomo okolje na področju: Park Tabor, ploščad SEM, prehod Maistrova – Metelkova (Center) ter obogatitev lokalne turistične ponudbe (Golovec).

Uredili bomo obrežja in zagotovili plovnost Ljubljanice (Golovec).

Podprli bomo projekt novega družbenega centra z večjo knjižnico (Šentvid) ter obnovo Družbenega doma Bizovik (Golovec).

 

PROTIPOPLAVNI UKREPI

V Ljubljani imamo kar deset poplavnih območij, a kljub temu področju protipoplavne varnosti MOL trenutno namenja zelo malo pozornosti – zdi se, kot da je že pozabila na silovite razsežnosti poplav pred nekaj leti. Takoj je potrebno povečati občinska sredstva in se v dogovoru z državo aktivneje lotiti vseh ukrepov, ki so potrebni za dobro protipoplavno varnost prebivalcev.

 

SKRB ZA ZDRAVO OKOLJE

Nemudoma bomo v sodelovanju z državo pričeli s sanacijo divjih odlagališč odpadkov na obrežju Save (Šmarna gora, Šentvid, Posavje, Črnuče) ter na območju Stanežiškega polja (Šentvid).

Zavzemali se bomo za omejitev vpliva elektromagnetnih sevanj v bližini šol in vrtcev ter stanovanjskih hiš (Brod, Šentvid, itd.).