Za kakovostnejše življenje starejših občank in občanov

V četrtek 8.11.2018 je v dvorani Grand Hotela Union potekala okrogla miza o novih možnostih za kakovostnejše življenje starejših občank in občanov Ljubljane, na kateri so sodelovali mag. Ksenja Klampfer, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, mag. Klavdija Kobal Straus, v. d. generalne direktorice Direktorata za dolgotrajno oskrbo v Ministrstvu za zdravje, mag. Barbara Kobal Tomc, direktorica Inštituta RS za socialno varstvo, ga. Mija Pukl, podpredsednica Sveta Vlade RS za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje s strani nevladnih organizacij, pogovor pa je povezoval SMC-jev kandidat za župana Ljubljane dr. Dragan Matić.

Aktivno staranje

V Sloveniji se, tako kot drugod po Evropi, soočamo z velikimi demografskimi spremembami. Zaradi naraščanja starejšega prebivalstva vstopamo v dolgoživo družbo, ki s seboj prinaša velike spremembe v razmerju med starostnimi skupinami. V prihodnjih letih bodo ti trendi še izrazitejši. Aktivno staranje je odziv sodobnih družb na izzive staranja prebivalstva. Temelji na drugačnem pojmovanju staranja in starosti, kot je bilo v preteklosti, saj poudarja aktivnost in ustvarjalnost v vseh življenjskih obdobjih, skrb za zdravje in medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost.​

Hitrejše reševanje izzivov, ki jih prinašajo demografske spremembe

V debati, ki se je na koncu končala z neformalnim druženjem ob dobri zakuski, so vsi sodelujoči izpostavili pomen aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja ter učinkovitega sistema oskrbe in pomoči starejšim in opozorili tudi na to, da moramo izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, reševati hitreje. Po oceni podpredsednice sveta vlade za aktivno staranje in medgeneracijsko sodelovanje Mije Pukl v Sloveniji ni sistemsko urejenega sistema celovite oskrbe. Prav tako je opozorila, da si delodajalci ne želijo starejših delavcev, s tem pa kot družba izgubljamo znanje in izkušnje, ki jih imajo.

Delovna mesta je potrebno prilagoditi tudi starejšim

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je opozorila, da se starejši tudi sami zelo hitro umaknejo s trga delovne sile. Delovna mesta je zato treba tudi s pomočjo tehnološkega napredka prilagoditi starejšim. »Prav tako si ne moremo več privoščiti, da bi leteli mandati in bi odgovornost prelagali na naslednje generacije,« je še opozorila ministrica in dodala, da bo ob spremembi zakonodaje treba spremeniti tudi miselnost družbe.

Zakon o dolgotrajni oskrbi

V. d. generalne direktorice direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus je spomnila, da predlog zakona o dolgotrajni oskrbi med drugim prinaša enotno vstopno točko za upravičence, s čimer bi izboljšali tudi informiranost o možnostih oskrbe. Opažajo namreč, da je zaradi razpršenosti izvajalcev storitev in različnih možnosti med starejšimi in njihovimi svojci ob iskanju rešitev veliko zmede, je dejala tudi direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc.

Primanjkuje oskrbovalk

Med storitvami oskrbe, ki so na voljo starejšim, je tudi pomoč na domu, ki jo delno financirajo občine, a si je zaradi nizkih dohodkov številni starejši ne morejo privoščiti. Primanjkuje pa tudi vsaj 250 oskrbovalk, je povedala Kobal Tomčeva. Med razlogi za to je navedla nizko plačilo in težke pogoje dela. Pomemben del opore in pomoči starejšim nudijo tudi tako imenovani neformalni oskrbovalci, kot so družina, sosedi in prijatelji.

 

Videoposnetek z omizja si lahko pogledate na tej povezavi: