Omizje: Urbanizem in participacija uporabnikov, modeli stanovanjske gradnje – ponedeljek 12.11.2018

V ponedeljek, 12.11.2018, je v Maxi klubu v Ljubljani potekala okrogla miza z naslovom »Urbanizem in participacija uporabnikov, modeli stanovanjske gradnje«. V pogovoru so svoje poglede na temo stanovanjske problematike, ki je ena najbolj perečih težav v mestih, predstavili prof. Miha Dešman, arhitekt in profesor na Fakulteti za arhitekturo, Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, Marina Praprotnik iz Civilne iniciative Rožna dolina, Alojz Hitij iz četrtne skupnosti Šentvid, Nejc Šporin, predsednik Kroga mladih SMC in ekonomist Anton Žunič. Pogovor je povezoval dr. Dragan Matić, kandidat stranke SMC za župana Ljubljane.

Urbanizem je izgubil dimenzijo javnega interesa

Profesor Miha Dešman je uvodoma dejal, da sta arhitektura in urbanizem ogledalo družbe, vendar v Sloveniji glede tega nimamo jasnih vrednot. Fabiani je postavil temeljne koncepte razvoja mesta, Plečnik skupaj s Prelovškom pa je Ljubljano gradil sistematično, s celovito vizijo. Urbanizem pa se je čez leta razvil v investitorski urbanizem in temu se je prilagodila tudi zakonodaja. Danes posledično prihaja do pogostih situacij, ko gradnja stanovanj poteka popolnoma v skladu z zakonodajo, a ob tem ni v interesu večine, temveč v interesu investitorja. S tem problemom se srečujejo tudi drugod po Evropi: urbanizem je izgubil dimenzijo javnega interesa in zmožnosti izražanja strokovnih načel. V Ljubljani bi potrebovali 30 odstotkov najemnih stanovanj, s čimer bi se lahko nepremičninski trg uredil tako, da bi tudi mladi prišli do dostojne najemnine.

V Rožni dolini rastejo tujki, ki ne spadajo v to okolje

Predsednica Civilne iniciative Rožna dolina Marina Praprotnik je opisala problematiko novogradenj v tem predelu mesta, namesto enodružinskih hiš se namreč na silo gradijo veliki vila bloki, ki so v tem okolju tujki. Člani CI Rožna dolina so zato prosili za sestanke na MOL-u, kjer so jih le poslušali, ukrenili pa nič. Praprotnikova je opozorila še na to, da stanovanja v vila blokih v Rožni dolini stanejo od 400 do 600 tisoč evrov, kar pač ne rešuje stanovanjskega problema mladih. Tudi Alojz Hitij iz Četrtne skupnosti Šentvid je dejal, da je mesta oblast demokratična le na papirju, težavam četrtnih skupnosti ne prisluhnejo, konstruktivnega dialoga pa ne uspejo vzpostaviti niti z raznimi peticijami.

Najemnih stanovanj bi moralo biti več

Direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec je glede stanovanjske problematike dejal, da Ljubljana potrebuje nova stanovanja. Potrebuje tudi več oskrbovanih stanovanj za starejše in za mlade na prehodu v odraslo dobo, ki so stari med 19 in 29 let. Eden izmed takšnih projektov je pilotni projekt Skupnost za mlade, v okviru katerega bo nastala nova soseska za mlade na Gerbičevi, kjer bo do 110 stanovanjskih enot namenjenih bivalni osamosvojitvi mladih od 18. do dopolnjenega 29. leta starosti. Po njegovem mnenju se luksuzna stanovanja gradijo zato, ker je pri tem riziko za investitorje manjši, vendar bi bilo potrebno predvsem povečati fond najemnih stanovanj.

Mladi lahko o stanovanjih samo sanjajo

Predsednik Kroga mladih SMC Nejc Šporin je opozoril na  spletno stran Danesjenovdan.si,  na kateri lahko kdorkoli preveri svojo kupno moč na ljubljanskem nepremičninskem trgu, mladi pa se lahko ob rezultatih le še zjočejo – o stanovanju lahko namreč samo sanjajo. Zato je v krogu mladih zrasla ideja o  stanovanjskih zadrugah. Pogoji za neprofitna stanovanja v Ljubljani mladim niso naklonjeni. Mladi so le črka na papirju in izpadejo iz sistema. Od leta 2008 do leta 2017 se je v Ljubljano priselilo 15.500 ljudi, zgradilo pa 3.300 novih stanovanj. Z zadrugami bi dosegli tudi to, da bi se ljudje med seboj več povezovali in družili. »Če bomo mladi politično in družbeno neaktivni, nas bodo spregledali,« je prepričan Šporin. Stanovanjsko politiko bo potrebno spremeniti, mladi pa morajo na glas povedati, kaj želijo, ne da to počno »le za šankom in na Twitterju«.

Občina bi morala participirati denar za gradnjo novih stanovanj

Ekonomist Anton Žunič je opozoril, da se Slovenija nahaja med državami, v katerih je največ lastniških stanovanj. Spreminja se afiniteta do načina bivanja, vezanega na globalizacijo, informacijsko tehnologijo in razvoj pametnih mest. V Sloveniji vidi težavo pri stanovanjski problematiki tudi v tem, da praktično nimamo stanovanjskih zadrug – kljub temu, da je prostora za gradnjo novih stanovanj v Ljubljani še veliko. V zadnjih štirih letih je gospodarstvo lepo raslo, kar bi lahko pomenilo večje možnosti za razreševanje te problematike. Občina bi po njegovem prepričanju lahko participirala denar za gradnjo novih stanovanj, kot so to naredili v Freiburgu in na Dunaju. Pri nas je le zadruga Zadrugator, ki so jo ustanovili mladi in je blizu tem principom. Financiranje bi moralo potekati na relaciji mesto – člani zadruge – zunanje institucije (npr. banke), saj je za bankirje to dolgoročno zanimiv projekt, lahko pa se vključi tudi evropska sredstva.

Kandidat za župana dr. Dragan Matić je ob zaključku dejal, da je participacija še kako pomembna, začne pa se seveda z udeležbo na volitvah.

 

Videoposnetek z omizja si lahko pogledate na tej povezavi:

 

 

 

 

 

 

VABILO

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na okrogli mizi Urbanizem in participacija uporabnikov, modeli stanovanjske gradnje, ki bo v ponedeljek, 12.11.2018 ob 18.00, v prostorih Maxi Kluba (Trg Republike 1) v Ljubljani.

Urbanizacija mest je proces, ki je v zgodovini prehajal iz elementarne regulacije, to je reševanja funkcionalnih težav, preko načrtnih, konceptualnih zasnov proti trajnostni zasnovi mest, demokratizaciji procesov ter participaciji uporabnikov v snovanju mesta. Ta razvoj je bil včasih gladek in načrten, z odločnimi ideološkimi potezami, včasih pa naključen, celo kaotičen, pospremljen s trenji med odločevalci in uporabniki prostora. Proces demokratizacije v odločanju je prisoten tudi v razvoju Ljubljane, nemalokrat pospremljen s travmatičnimi izkušnjami sodelujočih. Okrogla miza bo obravnavala principe urejanja prostora in primere samoorganiziranja prebivalcev skozi civilne iniciative. Poseben primer pa bo samoorganizacija v primeru stanovanjskih zadrug, posebej za mlade.

 

Na okrogli mizi bodo sodelovali:

  • Miha Dešman, arhitekt, profesor na Fakulteti za arhitekturo
  • Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije
  • Marina Praprotnik, CI Rožna dolina
  • Alojz Hitij, ČS Šentvid
  • Nejc Šporin, predsednik Kroga mladih SMC
  • Anton Žunič, ekonomist

 

Okroglo mizo bo moderiral dr. Dragan Matić, kandidat SMC za župana MOL. Po okrogli mizi bo sledilo tudi druženje s pogostitvijo.

Vabljeni!